Mednarodna študija opozarja na morebitno podvojitev števila primerov raka na jetrih do leta 2050, če ne bodo sprejeti ustrezni javni ukrepi. Glavni vzroki za to vrsto raka so uživanje alkohola ter okužbe z virusoma hepatitisa B in C. Strokovnjaki poudarjajo pomen boljše precepljenosti proti hepatitisu B ter učinkovitih politik za zmanjšanje debelosti in porabe alkohola, saj je bolezen v veliki meri mogoče preprečiti s preventivo.

Strokovnjaki opozarjajo, da se bo število primerov raka na jetrih do leta 2050 po vsem svetu povečalo za kar 76 odstotkov. Trenutno je to šesta najpogostejša vrsta raka, ki jo je težko zdraviti. Velik del primerov bi bilo mogoče preprečiti z zmanjšanjem uživanja alkohola, uravnavanjem telesne teže in boljšo zaščito pred hepatitisom, poudarjajo strokovnjaki.

Veliko število primerov raka na jetrih, domnevno do trije od petih oziroma 60 odstotkov, bi lahko preprečili z enostavnimi spremembami življenjskega sloga. Raziskava komisije The Lancet je identificirala ključne dejavnike tveganja, ki vključujejo virusni hepatitis, uživanje alkohola in metabolične bolezni jeter, povezane z debelostjo.

Dva grška portala, zougla.gr in iefimerida.gr, sta objavila članka o simptomih raka debelega črevesa, ki so med najpogostejšimi oblikami raka po svetu. Čeprav vzroki niso vedno jasni, nezdrave prehranjevalne in druge škodljive navade pomembno povečajo tveganje. Metropolitan General ima kirurško kliniko, kjer se temeljito raziskujejo zaskrbljujoči simptomi in se po potrditvi diagnoze določi ustrezen načrt zdravljenja, prilagojen stopnji bolezni.

Alkalija Miguel Hidalgo v Mehiki, v sodelovanju s farmacevtsko družbo Novartis, je sprožila kampanjo 'MH Me Encorazona'. Cilj kampanje je ozavestiti prebivalstvo o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju srčno-žilnih bolezni, vključno z aktivnostmi za ozaveščanje, preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje.

Več norveških medijev, vključno z bt.no, adressa.no in aftenposten.no, je poročalo o tveganjih, povezanih z ugrizi klopov, in o boleznih, kot sta borelioza in TBE (kljukovni meningoencefalitis). Članki poudarjajo, kako dolgo mora klop ostati prisesan, da pride do prenosa okužbe, in ponujajo nasvete strokovnjakov, kako se izogniti ugrizom. Osrednje vprašanje je, kako nevarni so ugrizi klopov v resnici in kaj lahko storimo za preprečevanje. Strokovnjaki odgovarjajo na najpogostejša vprašanja o klopih.

V Veliki Britaniji se je s pomočjo eksperimentalne tehnike, ki uporablja DNK treh ljudi, rodilo osem zdravih dojenčkov. Ta medicinski preboj je bil uporabljen za pomoč materam, da se izognejo prenašanju uničujočih redkih bolezni na svoje otroke. Tehnika, ki uporablja mitohondrijsko DNK od tretje osebe, lahko prepreči prenos genskih motenj z matere na otroka, kar predstavlja pomemben napredek v preprečevanju dednih bolezni.

Nova obsežna študija, objavljena v znanstveni reviji The Lancet, je pokazala, da vsakodnevna hoja 7.000 korakov bistveno zmanjša tveganje za resne zdravstvene težave, vključno z depresijo, demenco in rakom. Cilj 10.000 korakov, ki je bil prej priporočen, naj ne bi temeljil na znanstvenih dokazih. Dosegljivost 7.000 korakov je bolj realna za večino ljudi in prinaša pomembne koristi za zdravje.

Nova raziskava nakazuje, da je za izboljšanje zdravja dovolj že 7.000 korakov na dan, kar je lažje dosegljiv cilj od priljubljenih 10.000 korakov. S hojo tega števila korakov se lahko zmanjša tveganje za smrt zaradi raka za 37 odstotkov ter zmanjša tveganje za demenco, depresijo in bolezni srca. Raziskovalci poudarjajo, da lahko že ta nižji cilj prinese pomembne zdravstvene koristi in zmanjšanje umrljivosti, medtem ko je cilj 10.000 korakov morda nerealen za mnoge.

Vsakodnevna hoja 7000 korakov na dan je izjemno koristna za zdravje, saj bistveno zmanjšuje tveganje za številne resne zdravstvene težave. Študija je pokazala, da taka dnevna aktivnost lahko zmanjša tveganje za demenco za 38 %, depresijo za 22 % in sladkorno bolezen za 14 %.

Novejše raziskave so pokazale, da že 7.000 dnevnih korakov lahko zmanjša tveganje smrti zaradi raka za 37 odstotkov. Te ugotovitve so postavile pod vprašaj prej razširjeno priporočilo 10.000 korakov na dan za izboljšanje zdravja in zmanjšanje nevarnosti za demenco in srčno-žilne bolezni.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je izdala uradno opozorilo glede tveganja za globalno epidemijo virusa čikungunje, ki se prenaša preko komarjev. Poudarili so, da se svet sooča s podobno situacijo kot pri prejšnjih izbruhih. WHO poziva k nujni reakciji in zaščiti pred komarji, vključno z uporabo repelentov in odstranjevanjem stoječe vode, ki služi kot gojišče za komarje.

Pred prihajajočo praznično sezono so se strokovnjaki posvetili vprašanju, zakaj ljudje pogosto zbolijo na dopustu in kako se temu izogniti. Poudarili so, da je stresno obdobje pred odhodom na dopust lahko vzrok za oslabitev imunskega sistema. Za preprečevanje bolezni svetujejo ustrezne priprave in skrb za zdravje pred in med potovanjem.

V Združenih državah Amerike je bil konec obveznega cepljenja proti COVID-19, saj je zdravstveni minister Robert F. Kennedy Jr. preklical nujne odobritve za cepiva proti COVID-19. S tem je uradno končana era državnih prisilnih ukrepov v zvezi s cepljenjem proti COVID-19 v ZDA.

Zahodnonilski virus so zaznali pri komarjih na več lokacijah v regiji Philadelphie in Južnem Jerseyju. S to boleznijo se je mogoče okužiti prek pikov komarjev. Najboljši načini za preprečevanje pikov so uporaba repelentov proti žuželkam, registriranih pri agenciji EPA, ter nošenje dolgih rokavov in hlač na območjih, kjer se pojavljajo komarji. Vreme, ki se segreva, širi območje razširjenosti komarjev v Pensilvaniji. Poročajo tudi o monsunskih komarjih v okrožju Pima, ki ogrožajo tako ljudi kot hišne ljubljenčke z boleznimi, ki jih prenašajo komarji.

Jim O'Neil, vršeči direktor ameriškega Centra za nadzor bolezni (CDC), je pozval k razdelitvi cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (MMR) na tri ločene odmerke. Ta predlog odmeva prejšnje zahteve Donalda Trumpa. Kljub temu ni znanstvenih dokazov, ki bi kazali, da bi razdelitev cepiva MMR povečala njegovo varnost ali učinkovitost.

Študija, objavljena v "The Lancet", je razblinila mit o nujnosti 10.000 korakov dnevno za dobro zdravje. Ugotovljeno je bilo, da že 7.000 korakov dnevno prinaša znatne koristi, vključno z zmanjšanim tveganjem za smrt, bolezni srca in ožilja ter demenco. Nova dognanja ponujajo bolj dosegljiv cilj za posameznike, ki želijo izboljšati svoje zdravje s hojo.

Vsako leto, ko se vrne mraz, se pojavi zaskrbljenost glede prehladov, gripe ali gastroenteritisa. Članek ponuja osem nasvetov, kako okrepiti imunski sistem in se pripraviti na zimsko sezono ter preprečiti bolezni.

Znanstveniki so uspešno uporabili tehnologijo CRISPR za urejanje gena v komarjih, kar jih je preprečilo pri prenašanju malarije, kar odpira nove možnosti za preprečevanje te bolezni. Hkrati so v Združenih državah Amerike potrdili prisotnost virusa Zahodnega Nila in virusa Jamestown Canyon v vzorcih komarjev v Vermontu, kar oblasti spodbujajo k previdnostnim ukrepom za zaščito pred ugrizi komarjev. Dodatno je bil potrjen še en vzorec virusa Zahodnega Nila v parku Mosquito Lake State Park v Ohiju, kar poudarja nadaljnje tveganje za javno zdravje.

Ministrstvo za zdravje in socialno varstvo Tajvana je skupaj s Tajvanskim združenjem za medicinski pregled (TAMS) poudarilo pomen rednih pregledov za raka. Strokovnjaki in uradniki so na ponedeljkovi tiskovni konferenci izjavili, da lahko redni presejalni pregledi bistveno podaljšajo življenjsko dobo in zmanjšajo smrtnost, povezano z rakom.